Logarska dolina leži v Kamniško-Savinjskih Alpah in je poimensko deljena na spodnji del Log (mokri, ilovnati travnati svet), srednji del Plest (večidel gozdnati svet) ter zgornji del Kot (gozdnati in gruščnati svet). Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km².

 

 

 

Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m) je planinska postojanka, ki leži na robu krnice Okrešelj nad Logarsko dolino. Obdan je z vrhovi Mrzle gore, Štajerske Rinke, Križa in Turske gore. V bližini se nahaja 80 metrov visok slap Rinka. Imenovan je po dr. Johannesu Frischaufu, raziskovalcu Kamniških Alp. Prvotno kočo, ki jo je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, je leta 1907 odnesel plaz. 2. avgusta 1908 je bila zgrajena nova. 21. septembra 1991 so odprli nov povečan in obnovljen dom.

 

 

Kocbekov dom na Korošici (1803 m) je planinska postojanka, ki stoji v kotlini Korošice, pod južnim pobočjem Ojstrice. Imenovana je po Franu Kocbeku, pobudniku in organizatorju slovenskega planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah. Prvotna koča, ki jo je postavilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo leta 1876, je leta 1881 pogorela. Leto kasneje so zgradili novo. Po prvi svetovni vojni je nemško kočo prevzela Savinjska podružnica SPD. V 30-ih letih 20. stoletja je bila večkrat obnovljena. Med drugo svetovno vojno je kočo zasegla nemška planinska organizacija, po vojni pa so jo prevzeli celjski planinci. V letih 1969 - 1973 je bila deležna večje prenove in dana v uporabo 16. septembra 1973.