V četrtek, 25. junija 2009, vabljeni na naravoslovni izlet

Spoznajmo rastlinski svet

PD Celje-Matica

Ste radovedni ljubitelji gorskega cvetja?

V družbi dobrega poznavalca rastlinstva Smiljana Smodiša  se bomo iz Logarske doline sprehodili

na Okrešelj in del poti proti Savinjskemu sedlu.

Odhod z naročenim avtobusom bo v četrtek, 25.06.2009 ob 7.00 s parkirišča na Glaziji. V primeru premajhnega števila prijav se zberemo ob 8.30 pri spodnji postaji žičnice na Okrešelj.

Od obračališča v Logarski dolini se bomo mimo slapa Rinka počasi odpravili do Frischaufovega doma na Okrešlju. Po oddihu in potrebnem okrepčilu si bomo vzeli čas za odkrivanje gorskega rastlinstva krnice Okrešelj v smeri Savinjskega sedla.  

Hoja ne bo zahtevna, vendar previdnost ni nikoli odveč. Bodite primerno obuti in oblečeni z osnovno planinsko opremo v nahrbtniku in tudi kakšen priročnik s področja gorskega cvetja ne bo odveč.

Izlet je primeren za vse generacije.

Lep pozdrav.        Lidija Hočevar Žager,

Odsek za varstvo narave

Cena avtobusnega prevoza je 15 €.

Prijave v društveni pisarni ali na tel. 03/492-4850 in 051/338-358 do 23.6.2009.  

WORD DATOTEKA PRIPRAVLJENA ZA TISK

ALPSKE RASTLINE

V okolju, ki ga oblikujejo živi in neživi dejavniki gorske narave, se rastline družijo v značilne rastlinske združbe, katerih vsaka se odlikuje po lastnem videzu, ekologiji in vrstni sestavi. Po videzu rastišča in združbe poenostavljeno razlikujemo zlasti rastlinstvo visokogorskih resav, travišč, snežnih dolinic, melišč in skalovja.

Wolfgang Lipperet in Tone Wraber

Za krnico Okrešlja trdimo, da na njej mladi botaniki najdejo skoraj vsako rastlinico, katere rastišče so Alpe. Na Okrešlju najbolj pogoste rastline:

Smreka, macesen, pritlikavi gorski bor, bukovo grmovje, brin, oskoruš, vrba, jelša, velesa, planinski nageljček, razne križnice, metuljnice, lepnice, smiljke, repnjaki, kamnokreči, prstniki, lakotnice (rumeno cvetoča Bertolonijeva lakotnica, samo še tukaj in na Skuti ter Grintovcu), planinski mak, madronščica, sleč, modri svišč, lepi čeveljc, panonski svišč, progasti volčin, planika, avrikelj, Wulfenova trobentica, Traufellnerjeva zlatica, dvocvetna vijolica, Zoisova zvončnica, pogačica, Froelichov svišč, alpsko medvedovo grozdičje, pritlikava vrba . . .  

Ali bomo alpske živali v bodoče opazovali v naravi ali pa samo v živalskih vrtovih, je odvisno samo od nas. Vsakdo naj po svojih močeh prispeva, da bodo življenjski prostori alpskih živali, kjer bodo lahko živele primerno življenje in se nemoteno razmnoževale, obvarovani.

Rudolf Hofer  

Ali bomo alpske živali v bodoče opazovali v naravi ali pa samo v živalskih vrtovih, je odvisno samo od nas. Vsakdo naj po svojih močeh prispeva, da bodo življenjski prostori alpskih živali, kjer bodo lahko živele primerno življenje in se nemoteno razmnoževale, obvarovani.

Rudolf Hofer  

Žuželke, vretenčarji, planinski močerad, gad (črne in temnorjave barve), belouška, martinček, slepič, zelenec, planinska kavka, krokar, mišar, divji petelin, ruševec, planinska kura – belka, planinski ščinkavec, žolna, sinica, palček, šmarnica, taščica, kalin, polh, veverica, podlasica, netopir, planinski zajec, srna, kozorog, gams, lisica . . .