24.08.2011

PLANINSKA DOŽIVETJA

                Kot že zadnjih deset let,  je PD Celje Matica tudi letos organiziralo planinski tabor za otroke in sicer v Medvodju.   Vsako leto pripravijo pester teden  poln različnih aktivnosti;  pohodov primernih starosti otrok, ustvarjalnih delavnic in družabnih večerov. Teden vsako leto popestri  tudi obisk muzeja, bazena ali pa, kot na primer letos, obisk pustolovskega parka.

                Vse te aktivnosti so naju leta 2001 spodbudile, da sva se udeležili prvega samostojnega tabora s strani organizacije PD Celje Matica v Dovju. Od takrat naprej sva  se taborov redno udeleževali, sprva le kot udeleženki, leta 2007 pa sva ob spodbudi mentorice Tatjane Vodeb opravili tudi izobraževanje za mladinski voditeljici, kar nama je prineslo več odgovornosti, saj sva sedaj že štiri leta aktivni del ekipe vodstva tabora. Na začetku je bila najina naloga pomoč pri družabnih večerih in pri izvajanju ustvarjalnih delavnic, ko pa sva si nabrali dovolj izkušenj pa sva samostojno vodili družabne večere. Letos sva svoje znanje in izkušnje prenesli  na bodoča mladinska voditelja, medve  pa se vse bolj navdušujeva nad vodništvom.  Kot vsa leta poprej, sva tudi letos pridobili ogromno novih izkušenj, za katere upava, da jih bova lahko izkoristili v naslednjih letih.

                Letošnji tabor nam je postregel z nekaj novostmi, ena izmed njih je tudi ta, da smo na ture odhajali ločeno. Starejšim planincem so bile omogočene nekoliko težje in daljše ture, mlajšim pa malo manj zahtevne. Tako so bili zadovoljni vsi! Kljub dežju nam ni bilo dolgčas, saj smo si čas krajšali z raznimi aktivnostmi. Pisali smo prispevke, urejali dnevnike, ob tistih redkih suhih dnevih pa smo na igrišču prirejali razne športne igre, priredili smo si celo svojo olimpijado, Taborjado! Teden je kar prehitro minil, medve pa že komaj čakava  naslednje leto, ko se spet vidimo v taboru!                    

Barbara Fidler in Ana Marija Langeršek

12.03.2011

Orientacijski pohod » POIŠČI ZANIMIVOST » po Ljubečni.

Na dan, 12. 3. 2011 smo imeli druženje vseh planincev OŠ Ljubečna. Skupaj smo bili od 8.30 do 12.00 ure. Raziskovali smo okolico šole. Pohod smo imeli do gostišča  Limbo in do gasilnega dom. Ko smo prišli nazaj smo pomalicali in se malo pogovorili. Tako se je končal naš dopoldan.                                                                                                                      ALEN  L., 5.a

 Mladi planinci so bili razdeljeni v 8 skupin po približno 10 otrok v skupini, mešane starosti od 6 do 14 let. Vsaka skupina je dobila  mapo v kateri so bili: pisalo, zemljevid poti in pisemska ovojnica s fotografijami. Na poti so morali poiskati vse zanimivosti kraja s fotografij in številko s hrbtne strani fotografije vpisati na zemljevid.

Udeleženci so si med samo pomagali, raziskovali, primerjali…. Upoštevali so zmožnosti počasnejših in jim prilagodili tempo. Ravnati so se morali po prometnih predpisih in varno prečkati ceste.

 Med potjo so naleteli na krajane (kontrolne točke), ki so potrebovali pomoč. Prislužili so si nagrade v obliki kuponov. Pomembna ni bila hitrost vrnitve temveč, da poiščejo čim več zanimivosti s fotografij.

 Na poti:

 1. postaja: pred Kulturnim domom (1- do 3 kupone z markacijo)

- opazovanje prečkanja ceste

Kako naj pridem do trgovine? (opišejo pot)

Kako vemo v hribih, da smo na pravi poti, kaj nas varno pripelje na goro?

2. postaja: papirnica Peneja (1 do 3 kupone s Triglavom)

- opazovanje hoja po pločniku

Reševanje križanke in potrebuje pomoč, kateri je najvišji vrh Slovenije?

Kako je visok Triglav?

3. postaja: Gasilski dom (1 do 3 kupone s čevljem)

Potrebujete pomoč, da vas nekdo fotografira, naredi posnetek, nato fotografirate še vi skupino.

Na katero številko pa bi poklicali, če nekje gori?

Na katero številko bi poklicali, če bi se zgodila nesreča v gorah?

4. postaja: Avtobusna postaja pred Kapljico (1 do 3 kupone z nahrbtnikom)

Katere smeti bi dali v določen zabojnik?

Kam damo v hribih smeti?

Zakaj?

5. postaja: smreke med frizerstvom Nataša in krožiščem (1 do 3 kupone s kapo)

Potrebujete pomoč, ker vam je muca splezala na smreko in ne more dol.

Kako se oblečemo za planinski izlet?

Kaj od oblačil imamo v nahrbtniku? 

Pripravila Sonja Kugler, MPS                                                                                                                                          

02.02.2011

Z otroki varno v gore pozimi - NA POKLJUKI 29. 1. IN 30. 1. 2011                                                                                                                                                                        

Prvi dan je bil poučen, saj smo se seznanili z uporabo cepina, derez, pohodnih palic, lavinske sonde, žolne in zložljive lopate v primeru snežnega plazu. Zanimivo demonstracijo smo zaključili z dričanjem po strmini in s pohodom po brezpotjih zasneženih pokljuških gozdov.

V nedeljo je bil izlet na Uskovnico. Ne samo, da smo vsako vzpetinico izkoristili za dričanje z lopatkami, še kepali smo se ves čas in se ob tem neizmerno smejali in zabavali. Prijazen gospod in gospa v planinskem domu na Uskovnici sta nam s toplim čajem in gostoljubnostjo pomagala, da so se moči hitro povrnile in dlani ogrele za nove podvige. Hvaležni smo jima za prijaznost in obljubljamo, da se bomo k njima še vrnili.  

Danica Vergilas

  Med enim in drugim dnevom je bil večer a ne, in to družabni večer. 

...Če kdo zna znajo naši vodniki: iztisniti odvečno energijo iz mladih poskočnih telesc in pohod po brezpotju pokljuških gozdov je bil vzrok, da so hitro "popadali" po posteljah in pogradih. A tako kot vedno, so se tudi tokrat moči hitro vrnile.

Dobili smo se v učilnici na koncu dolgega kasarniškega hodnika in zapisali vtise prvega dne. Najlepši in najnovejši kos pohištva v učilnici je bil televizor. A lej ga zlomka, pilot je "serviral" le tri - pa še to nemške programe. Kaj sedaj? Televizijski program bomo naredili sami.  

Tako smo ob 20.00 uri gledali svoj "24 ur" informativni program, z vremensko napovedjo, športom, vizito in pop inom. Potem smo preklopili na pink si, da se nasmjimo "Kursađijim" primernim za gledalce do 15 let. Ker je bila Rebeka Dremelj opravičeno odsotna, so fantje sami reševali situacijo in se res trudili, da nas nasmejejo - in uspelo jim je.

Potem smo se soglasno odločili, da ugasnem televizor se gremo "telefon". Tako smo notri padli, da je bilo kar težko preklopiti na večerni počitek in oditi v sobe. Odkrito povedano je sobno klepetanje in šušlanje zamrlo šele krepko čez polnoč. To pa je tudi čar dvodnevnih planinskih izletov: dooooolga noooooooooč Danica V.

VTISI OTROK:

Na pohodu sva se obe zelo zabavali. Kepali smo se in se naučili nekaj novih stvari o varnosti v gorah pozimi. Nato smo odšli na pohod. Bilo je zanimivo.                                                                                                                                                   Ana in Blažka

Danes smo se imeli zelo lepo. Čeprav smo veliko hodili smo se naučil, kako se hodi po snegu. Po malo večjem klancu smo se spuščali po riti in po trebuhu. Nato smo hodili po gozdu in se po daljšem sprehodu odpravili v dom.                         Špela K. in Miha B.

Današnji dan mi je bil všeč, ker smo izvedeli in se naučili veliko o varnosti v gorah pozimi in ker smo se dričali po strmem bregu na prelepi Pokljuki, ki je odeta v čudovito zimsko idilo.                                                                         Benjamin Z.

Danes smo spoznali nekaj novih pravil, ko človeka zasuje plaz. Spoznali smo dereze, žolno, lopatko za odmetavanje snega s človeka. Bilo je naporno, ko smo hodili proti domu. Kakor vedno so bili tudi danes zadnji metri najbolj naporni.                                                                                                                                                                                           Janja, Zala in Lara

Pot je bila sicer naporna ampak smo uživali in se imeli lepo. Všeč nam je bilo, ko smo se spuščali in kepali na sngu. Nika in Luka

Danes smo se odpravili na izlet. Ko smo prišli na cilj, smo se tam spuščali po snegu. Vodnika sta nas tudi nekaj naučila. Bilo je super.                                                                                                                                                                    Sven P.

Najino mnenje o izletu je zelo dobro, saj smo se naučil nekaj novega. Kljub temu, da sva nekajkrat pristali v snegu sva se zelo zabavali. Čeprav je bil to najin prvi pohod, sva se srečno in nepoškodovani vrnili domov.                              Pohod je bil vredu, vendar fantje ne. Na trenutke sva se zabavali, vendar sva bili večino časa v snegu.                                                      Maruša T. in Špela P.

Danes je bil zelo lep dan. Naučili smo se veliko novega o reševanju ljudi. Spuščali smo se po riti in se kepali. Imeli smo se zelo super.                                                                                                                                                                                    Aljaž M. in Žan N.

Današnji dan nama je bil všeč, ker smo se veliko novega naučili o planinski zimski opremi in kako jo varno uporabljati. Našli smo strmi hib po katerem smo se spuščali po trebuhu. Pri tem smo zelo uživali in se zmatrali.                              Urh in Amadej

Všeč mi je bilo smejanje, dričanje in seveda tudi konec pohoda. Hodili smo dolgo. Čez nekaj časa smo se ustavili v koči na Uskovnici. Ta dan je bil super!!!                                                                                                                                     Janja J.

Všeč mi je bil dolgi pohod. Bili smo izčrpani a smo še prišli do dobrega kosila. Potem smo se spakirali in odšli ob enih domov.                                                                                                                                                                                             Luka K.

14.10.2010

Kamniško sedlo 2010

Zjutraj smo ob 6.30 uri  odšli v Kamniško Bistrico. Ko smo prišli smo se pripravili na pohod in se odpravili. Hodili smo 3 ure in 45 minut. Kmalu si jih je veliko našlo palice. Po 2 urah in 30 minut smo imeli postanek za malico. Svojo palico sem odložil pri eni hišici katere nadmorska višina je bila 1415 m. Nadaljevali smo pot. Končno smo prišli na vrh Kamniškega Sedla nadmorska višina je bila 1885 m a na zemljevidu, ki smo ga pogledali spodaj pri avtobusu je pisalo 1864 m. Z Urbanom sva našla opeke in pločevinke iz Jugoslavije. Šli smo v kočo in se najedli. Na poti dol smo bili zelo hitri. Pri moji palici smo se ustavili in imeli malo daljši postanek. Pozno popoldne smo prišli do avtobusa, vsi smo prtljago vrgli v prtljažnik in zdrveli nanj. Najbolj so mi bile všeč najdbe iz Jugoslavije.

Kamniško sedlo 2010... drugič                                                                                                                        Aleks Čoklc,10 let

Ob 05.30 sem se vstal, oblekel in pripravil na pohod. Ati me je odpeljal pred šolo in sem se poslovil od njega. Izpred šole smo se odpeljali z avtobusom. Do Kamniške Bistrice smo se vozili 1h. Odpravili smo se na 4 urni pohod do Kamniškega sedla. Po osvojitvi vrha našega cilja, smo imeli kosilo. Po kosilu smo se odpravili v dolino, malo smo zamujali. Po uri in pol vožnje smo prispeli pred šolo. Starši so nas že težko pričakovali. Bil je zelo naporen dan.                                                                                                                           Sven Pirš, 5.b

16.08.2010

PLANINSKI TABOR DREŽNIŠKE RAVNE 2010

Prvi dan, ko smo prišli v tabor, smo se pogovorili in pripravili postelje v šotorih. Ko smo pripravili postelje, so nas učiteljice poklicale, da pridemo na malico. Nato smo se odpravili na slap Curk. Ko smo se vrnili, nas je čakala večerja. Zvečer nam je učiteljica v postelji prebrala pravljico in po pravljici smo zaspali.

Žan H.K., 9 let

08.06.2010

Dvodnevni izlet na Pokljuko

V soboto 5.6.2010 smo s planinci odšli na dvodnevni izlet na Pokljuko. Iz OŠ Ljubečna smo odšli ob 7.30 uri. Z avtobusom smo se vozili približno 2 uri. Ko smo prispeli na Pokljuko smo  odnesli prtljago v vojaški dom. Nato smo odšli na dolgo pot na Planino Konjščico in Planino Uskovnico  Prehodili smo najmanj 10km. Ko smo se vrnili, smo šli na večerjo. Bila je zelo okusna. Po večerji smo odšli na družabni večer. Imeli smo kviz. Po družabnem večeru smo odšli v sobe in se tam še malo pozabavali. Ko je bila ura 11.00 smo se odpravili spat. Naslednji dan smo se  zbudili ob 7.30. Po zajtrku smo pospravili sobe, a kmalu za tem so prišli  naši starši. S starši smo odšli na Debelo peč. Hodili smo 2.50 ure. Na vrhu smo pojedli svojo malico. Ko smo se najedli, so nas krstili in dobili smo priznanja. Počasi smo se  vračali nazaj v dolino. Ustavili smo se pri Blejski koči na Lipanci. Videli smo tudi jezero v obliki srčka. V njem so živeli pupki. Nato smo se s starši vrnili do avtomobilov in se odpeljali domov. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu. 

Klara Salmister   5.b

16.02.2010

Planinski izlet, na Stolpnik

V soboto, 12.2.2010 smo se dobili pred OŠ Ljubečna. Naš cilj je bil Stolpnik. Avtobus nas je pripeljal do Črešnjic. Od tam smo hodili do vrha Stolpnik. Tam sta  nas prijazni gospod in gospa pričakali s toplim čajem. Na vrhu smo se lahko povzpeli na stolp. Od tam je bil lep razgled. Pot nazaj je bila spolzka in večina nas je prispela dol po riti in čisto premočeni. Vreme je bilo sončno in mrzlo. Toda proti koncu se je otoplilo in se je sneg spremenil v brozgo. Bilo je lepo.

Zlatko Kantardžić 7.r

18.10.2009

NAJPREJ NA BIBO, NATO NA MENINO PLANINO

 V petek, dober teden pred planinskim pohodom, sem dobila obvestilo, na katerem je pisalo prav vse: dan in ura odhoda, cilj, ura prihoda, kaj in kakšno opremo potrebujemo za na pot …

 Že v petek, dan pred pohodom, je bil res zabaven, saj sta prišla dedek in babica. Skupaj smo se igrali in nato odšli v trgovino ter kupili vse potrebno za na pot: slastne sendviče, vodo seveda in brez žvečilk za velike balone tudi ni šlo. Vesela sem odšla spat.

Zbudila sem se zgodaj, zajtrkovala, pripravila stvari  in odšla k Aniki in njeni mamici Sandri. Do šole smo se peljale z avtom. V skupini pred šolo sta že čakali Eva in Karmen, s katerima smo se zabavale cel dan. Kmalu je prišel avtobus, s katerim smo se odpeljali do Biba planine. Tam smo malicali, to je bilo nujno, saj je sledil hud vzpon, vsaj tako sem na začetku mislila. Pot nas je vodila čez pašnik mimo konjev, ki so se nas malo prestrašili, saj smo bili videti kot čreda vreščečih papagajev. Pot je trajala eno uro in bila sem presenečena, ker je minila tako hitro. Na vrhu Menine planine smo bili znova lačni in zapodili smo se v  nahrbtnike. Iz nahrbtnikov so kar letele sladkarije. Sledile so organizirane igre, ki so mi bile zelo všeč. Jaz – Klara, Dejan, Tim K., Miha in Gašper smo tekmovali kot ekipa v nogometu. Na koncu smo igrali za tretje mesto, a nam ga ni uspelo usvojiti. Kljub temu smo prejeli nagrado. Počasi smo pospravili gore smeti in odšli v dolino, kjer nas je že čakal avtobus. Po poti smo peli, v resnici vreščali, z Aniko sva tudi kartali. Pripeljali smo se do šole, kjer je že čakal moj ati, ki je prišel po naju z Aniko.

Bil je res prekrasen dan, uživali smo sto na uro. Ja, in komaj čakam naslednji pohod.

 Klara Skalicky, 4. b

OŠ HUDINJA CELJE

POHOD NA MENINO PLANINO

 S planinskim krožkom smo se odpravili na Menino planino. Z avtobusom smo odšli do koče, kjer smo malicali in malo popili. Nato smo se postavili v vrsto in začeli hoditi v hrib. Videli smo tudi konje. Čez nekaj časa smo na tleh opazili zajčje kakce. Učiteljica Lidija Voršič se je »hecala«, da so to rozine oblite s čokolado, a učenci ji nismo verjeli. Na Menino planino smo hodili približno eno uro, na cilju pa smo tudi malicali. Planinci so bili iz različnih planinskih društev in šol in smo imeli organizirane različne igre. Tam smo se lahko gugali in tudi igrali po svoje. Popili smo veliko čaja, saj je bil zastonj. Na hribčku je bil zvonec, kjer smo lahko pozvonili. Bilo je zelo mrzlo, zato nas je bila večina oblečenih v jopice. Nas otrok je bilo več kot tristo. V koči so imeli veliko hrane in nekaj spominkov. Popoldan smo počasi odšli. Na poti nazaj smo videli sive osle, ki so bili slabo vidni. Pri Biba planini nas je že čakal avtobus. Spet smo se peljali do šole in naš pohod je bil zaključen.

 Anika Maček, 4. b

OŠ HUDINJA CELJE

POHOD NA MENINO PLANINO

Bil je lep sončen dan. S planinskim krožkom smo se odpravili na Menino planino. Mami me je pripeljala pred šolo, kjer so že čakali prijatelji in učiteljice. Z avtobusom smo se pripeljali do izhodišča poti. Ati mi je zaupal fotoaparat, s katerim sem naredila lepe fotografije.  Hodila sem skupaj z Aleksandro, njeno sošolko Petro in s Karmen. Med potjo smo se hecale, s Karmen sva si zamenjali imeni. Ko smo prišli do koče, smo pojedli malico. Petra je imela s seboj medvedke z okusom ketchupa. Videla sem, da si jih je dala celo v sendvič. Zatem so bile družabne igre. Udeležila sem se jih. Bile so zanimive. Ekipa naše šole je bila vedno na 2. ali 3. mestu. Na koncu smo vsi dobili nekaj sladkega in diplomo. Počasi smo se zbirali za odhod. Odšli smo v dolino. Ta dan mi je bil všeč, ker sem se veliko smejala.

Eva Šorn, 4. b

OŠ HUDINJA CELJE

06.10.2009

IZJAVE  iz KOROŠICE  in OJSTRICE:

Na Korošici je lep razgled.  (Luka Krušič)

Veliko je bilo za hodit, ampak smo prišli na cilj.  (Maja Košec)

Bila je zanimiva in ovinkasta pot in veliko ruševja.  (Luka Korošec)

Motilo me je, ker je bilo po poti tako megleno.  (Jaka Krušič)

Všeč mi je čista okolica in zelo lepa  narava.  (Taja Hribernik)

Ni mi bilo všeč, ker smo morali tako daleč hodit, ampak sem se vseeno zabavala.  (Nika Banovšek)

Všeč mi je bilo, ko smo nosili drva.  (Luka Murn)

Tu je veliko ravnega prostora za igro.  (Miha Brance)

Všeč mi je, ker je veliko hribov naokrog.  (Klara Salmister)

Mrzl  je, wc-ji niso lepi. Imamo se vseen fajn.   (Saša Kramar)

Bilo je mrzlo.  Imeli smo se pa fool, fool fajn.   (Sara B. Zemljak)

Tomaž:   Ana, te kaj zebe?                                                       Igor:  Joj, spet sem ga našpuku, dva dni ga že

Ana:   Ja.                                                                                             pedenam. (Tomaža s poškodovano roko)  

Tomaž:   No, zuni te bo še bolj.                                                         

Na Ojstrici je bilo super.   (Ana Špes)

Prav pasal mi je zjutri hodit, da sem se razbudu.   (Dejan Salmister)

Lep razgled je bil, pa niti ni bilo naporno.   (Zen Lednik)

Preveč je pihal. Kot da bi šel iz Kredarice na Triglav, no mal lažje.  (Jaka Kovše)

Mal je bil razgled strašen. Logarska dolina me je prestrašla, ko je tak globok.  (Zlatko Kantardžič)

Mrzl  je blo, zebl me je. Včeri je bla boljša tura.   (Aleš Vreček)

Veliko je bilo kamenja in prekratko.   (Tilen Pešak)

Zašvical sem se fool.   (Benjamin Zidanšek)

Bilo je spolzko, noga mi je sklecnala.   (Žan Naglič)

Bilo je utrudljivo.  Še nikol se nisem tak zašvicala kot sem se danes.   (Blažka Klarič)

Bilo je fajn, še enkrat bi šel gor.   (Amadej Horvat)

Tatjana Vodeb, mentorica planinske skupine

25.08.2009  HIMNA    (po melodiji Kekčeva pesem)

                                                 REFREN:

                                                 Mi pa gremo z dobro voljo

                                                 in veseljem v gore.

                                                 Saj mi mladi smo planinci,

                                                 gorsko naše je srce.

1. KITICA                                                                                       3. KITICA

Slap Peričnik, Dovška baba,                                                            NašI vrli res planinci

Dovžka rož'ca in Triglav.                                                                 obiskali so Triglav.

Vsi mi mladi smo planinci,                                                              Vsi ponosni in veseli

v gore gremo dan na dan.                                                                 so se vrnili nazaj.

REFREN                                                                                          REFREN

2.KITICA                                                                                        4. KITICA

V taboru se veselimo                                                                       V našem taboru je krasno,

in igramo noč in dan.                                                                       vsi vodniki super so.

Slabo voljo in tečnobo                                                                     Mira naša dobro kuha,

pa preženemo vsi stran.                                                                   da trebuščki polni so.

REFREN                                Hana Kobe, 10 let                            REFREN

01.08.2009

POHOD NA TRIGLAV

 Ob 7.00 uri, v torek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali n Pokljuko. Ob 8.10 uri smo pričeli hoditi proti koči Planika. Vmes smo se ustavili pri Vodnikovi koči. Tam smo pomalicali in si nalili vodo v čutare. Na kočo Planika smo prispeli v štirih urah in dvaindajsetih minutah hoje. Na koči Planika smo se odpočili in najedli. Naslednje jutro smo se ob 6.30 uri odpravili na Triglav. Bili smo razdeljeni v skupine po tri in medseboj navezani. Naša skupina je bila skozi vso pot prva. In jaz sem se prvi izmed enajstih dotaknil Aljaževega stolpa. Potem so nas krstili, čeprav sem že bil. Ko smo se odpravili nazaj je bilo zelo adrenalinsko. Po dolgi poti smo prišli do Kovinarske koče v Krmi. In po nas so prišli vodnik in mentorici, ki niso šli na Triglav. Ko smo prišli v tabor, so nam zapeli pesmico. Na Triglavu je bilo vrhunsko, čeprav sem že bi.

Aljaž Majer, 12 let

31.01.2009

Pohod na Pikovo in Podpeco

V soboto, 31. 1. 2009 ob 9. uri smo se odpravili v Podpeco. Z avtobusom smo se peljali do Mežice. Peš smo se odpravili po strmi poti, približno eno uro. Ob postanku smo malicali in popili malo čaja. Nato smo se odpravili na pot. Ko smo skoraj prišli na polovico, smo gazili po celem snegu. Na vrhu smo počivali, popili malo čaja in se spet odpravili na pot. Ta pot je bila lažja, nato je napočil zadnji hrib, ki je bil zelo strm. In prišli smo na vrh, do koče na Pikovem. Nekateri so se preoblekli in pojedli smo kosilo. Nato smo se slikali in se odpravili proti gradovom Kralja Matjaža. Pogledali smo jih in ocenili. Videli smo Kralja Matjaža in se odpravili proti avtobusu in opazili zmrznjen slap. Nato so nas že nestrpno čakali starši. 

Luka Korošec, 6.a

17.01.2009

Srečanje planinskih skupin na OŠ Ljubečna

V soboto, 17.1.2009 smo imeli na OŠ Ljubečna srečanje planinskih skupin. Zbrane smo bile vse planinske skupine, ki delujejo na šoli, od najmlajših do največjih. Družili smo se od 8.30 pa vse do 12.00 ure. Tam smo se spet zelo veliko naučili.

Planinci, ki so se udeležili planinskega tabora lansko poletje so nam predstavili planinski tabor in kaj vse so tam počeli. Planinski učitelji pa so nam pripravili veliko različnih dejavnosti. Lahko smo plezali po plezalni steni v avli šole, v knjižnici smo si pripovedovali planinske zgodbe, spoznavali planinske rastline in varstvo narave, se učili kako nuditi prvo pomoč v gorah, kako se v gorah orientiramo, si ogledali planinske spletne strani, imeli tudi razne športne aktivnosti v telovadnici, kot so na primer odbojka, hokej, badminton, namizni tenis, za nas pa je bila pripravljena tudi planinska malica (poletna in mleko), da smo se lahko okrepčali.

Meni je bilo najbolj všeč v knjižnici, kjer smo si pripovedovali zgodbe, v telovadnici in na plezalni steni. Všeč pa so mi bile tudi slike planinskega tabora in vse kar so pripovedovali planinci, ki so že bili tam, zato tudi jaz razmišljam o tem, da bi se ga letošnje poletje še sam udeležil.

 Lep planinski pozdrav vsem planincem in vsem tistim, ki to še niste!

MIHA BRANCE, 6.B.

18.10 in 19.10.2008

DVODNEVNI PLANINSKI IZLET NA JANČE

1.dan

V soboto, 18.10.2008 ob 7.40 uri, smo se planinci OŠ Ljubečne zbrali v Celju na železniški postaji in se ob 7.59 uri obpravili proti Jevnici pri Litiji. Zapustili smo vlak in se odpravili na Janče. Pot nas je vodila po markirani gozdni poti in po dveh urah in pol smo prispeli na dom na Jančah. Po kosilo iz nahrbtnika smo se odpravili na krajši izlet po Zmajevi  poti. Ko smo prispeli nazaj do koče, smo se preobuli in odpravili na nogometno tekmo proti domačinom iz Janč. Tekmo smo zmagali 4:1. Počasi smo se odpravili nazaj proti koči, kjer smo imeli prosto zabavo in pisanje dnevnikov. Ob 18.00 uri topel obrok (večerja). Naš družabni večer se je nadaljeval s pečenjam kostanja. Potem smo šli v sobe in se pripravili na spanje in ob 22.00 uri so po sobah ugasnile luči, kakor zahteva hišni red v planinskih kočah.

2.dan

Prebujanje in vstajanje med 7.00 in 7.30,  potem smo imeli zajtrk in po zajtrku smo se odpravili na krajšo pod čez Dolgo brdo. Šli smo mimo čebelarjev.

Po nekaj urah hoje se vrnemo h koči, kjer so med tem časom pripravili kostanjevo nedeljo z raznimi stojnicami. Po kosilu smo imeli še malo prostega časa. Potem smo se odpravili proti železniški postaji. Ustavili smo se na travniku in se pogovorili kaj je bilo kateremu od planincev in učiteljev najbolj všeč in kaj jih je motilo. Počasi smo se odpravili proti železniški postaji in se ob 16.00 uri odpeljali proti Celju. Ob 17.23 uri smo prispeli v Celje, kjer so nas že čakali starši.

Boštjan Koštomaj, 7.b

PLANINSKI DAN

Vsi planinci naše šole smo se zbrali v soboto. Od vseh aktivnosti je bilo meni najbolj všeč plezanje po steni.

Nina, 2.b

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo Tera božali, pa ko smo bili v telovadnici, pa ko je Tina Tera dvignila na plezalni steni.

Klemen, 2.b

Meni je bilo najbolj ušeč, ko me je gungo po avli. In ko smo v telovadnici igrali barbikton. In ko sem šla pobožat Tera.

Od Maruše, 2.b

Jan je najbolj pridno jedel malico – ajdove žgance z ocvirki in mleko.

Jan, 2.b

Bilo je lepo ko so se vsi zbrali v avli in bilo je naj bol lepo ko smo plezali.

Lara, 2.b

12. 1. 2008 smo se planinci OŠ Ljubečna zbrali v avli šole. Najprej smo spoznali gorsko reševanje s psom, potem pa smo se odpravili po delavnicah. Na voljo so nam bile:

• priprava planinske malice
• športne igre, badbinton
• ogled planinskih spletnih strani
• plezanje po plezalni steni
• družabne igre
• spoznavanje prve pomoči in planinske opreme
• izdelovanje izdelkov iz gline
• ogled rastlin in živali v gorah
• prva pomoč v gorah

Najbolj mi je bilo všeč plezanje po plezalni steni.

PLANINSKI IZLET NA BOČ .

V soboto, 10. 11. 2007 zjutraj sem vstal ob 6.15, zajtrkoval, se oblekel, pripravil nahrbtnik in skupaj z mamico sva se odpeljala do železniške postaje v Celju.

V Celju smo ob 7.25 uri vstopili na vlak, ki nas je odpeljal do Poljčan. Med vožnjo smo se na vlaku pogovarjali, igrali game boy in gledali skozi okno. V Poljčanah smo izstopili. Miha je na vlaku skoraj pozabil kapo. Učiteljica je preštela vse planince. Počasi smo hodili proti Boču. Pot je bila prekrita z listjem ter zelo drseča. Med potjo je sijalo sonce, pihal je tudi veter. Z učiteljico Tatjano smo malce zašli, vendar smo kmalu našli pravo pot. Ustavili smo se pri stolpu na Boču, nekateri planinci so šli na vrh. Ostali planinci smo imeli malico. Medtem časom smo si tudi zagotovili štampiljko. V planinski koči smo imeli kosilo. Za kosilo smo imeli čaj, golaž ter polento. Po kosilu smo igrali nogomet. Ob 14.00 uri smo se vsi skupaj ponovno zbrali in odšli v dolino. Na poti v dolino sem spoznal novega prijatelja – Luka, ki hodi v 6.a razred. Nekaj časa smo hodili po cesti, nato pa krenili na gozdno pot, ki je vodila vse do Poljčan. V popoldanskem času smo imeli vlak, ki nas je pripeljal v Celje. Planinski izlet je bil zanimiv in sončen.

Planinec Jan Sivka, 5.b razred

DRUŽENJE  PLANINCEV   

V soboto, 6. 1. 2007 smo se planinci družili v delavnicah in pri igrah. Druženje se je začelo ob 8.30 uri. Najprej nam je gospod Elč predstavil kaj vzamemo v gore, kako smo opremljeni in še druge stvari za varnost v gorah. Ko je končal, smo začeli z igrami. Igrali smo: hokej, badminton, igre z žogo, plezali smo, izdelovali okraske, jedli planinsko malico (žganci, mleko) in še marsikaj zanimivega. Posebej všeč mi je bilo izdelovanje okraska. Na košček debla smo prilepili: storž, kamen in lišaj, potem pa na kamen narisali markacijo. Čas je kar prehitro minil in kmalu je bilo druženja konec. Ta dan mi je bil všeč, pa čeprav sem bila v soboto v šoli.

Špela Kovše, 5.r.

Na planinskem

Danes smo bili na planinskem. Bili smo v šoli. Imeli smo različne dejavnosti. To so bile: igra z žogo, plezanje, trampolin, ustvarjalna učilnica, računalniška učilnica, družabna igra fotograf, družabna igra lovljenje bonbonov in bejzbol. Imel sem se lepo.

Tilen Pešak, 3. a 

Lovljenje balonov

Na sredini razreda je bila vrv, dva sta stala na stolu in jo držala. Na vrvi so viseli bonboni. Učiteljica Mojca nam je zavezala oči. Kdor je imel zavezane oči je šel ob vrvi in če se je dotaknil bonbona, je bil njegov. Če je prišel (prišla) do konca vrvi praznih rok, žal ni imel bonbona.

Urh Ferlež, 3. b

PLANINSKI IZLET NA VELIKO KOZJE

V soboto, 25.11. 2006 smo imeli planinski izlet na Veliko Kozje. Zjutraj sem moral zgodaj vstati, ker smo že malo pred osmo uro sedli v Celju na vlak, za Zidani Most. Po prečkanju kamnitega mostu čez Savinjo, v Zidanem Mostu, se je pot začela vzpenjati in že kar malo zadihani, smo prispeli do Gašperjeve koče, kjer smo imeli daljši počitek. Pojedli smo malico in sladkarije iz nahrbtnikov. Nadaljevali smo pot naprej do Velikega Kozja (987 m), vmes smo imeli krajše počitke. Na vrhu je bila zelo gosta megla in veter je močno pihal, zato smo se hitro obrnili in spustili malo nižje. Do Radeč, kjer smo počakali na vlak, se nismo več ustavljali. Ko smo prišli do železniške postaje in čakali na vlak, smo igrali karte, se pogovarjali in šalili. Dobre volje smo sedli na vlak in se peljali do Zidanega Mostu, kjer smo prestopili na vlak za Celje. Spremljali so nas mentorica Tatjana, vodnik Gogi ter nekaj učiteljic.

Vreme je bilo sicer oblačno in vetrovno, vendar smo se kljub temu imeli zelo lepo.

Mark Slatinek, 7.a razred OŠ Ljubečna

IZLET NA VELIKO KOZJE  

V soboto 25.11.2006 smo s planinci Osnovne šole Ljubečna odšli na pohod na Veliko Kozje.

Zbrali smo se ob 07.45 uri na železniški postaji v Celju in se v Zidani Most odpeljali z vlakom. Ko smo prispeli v Zidani Most, smo se od tam odpravili peš na Veliko Kozje. Bilo je oblačno in pihal je veter. Kljub vsemu smo odšli naprej. Na vrh Veliko Kozje smo hodili tri ure z vmesnimi postanki. Na vrhu smo bili samo5 minut, ker je veter pihal z vso silo. Nato smo po malicali na gozdni jasi in se igrali igro »med dvema ognjema«.

Po daljšem postanku smo se odpravili nazaj v dolino. Ustavili smo se še pri večji kapelici, od koder smo si ogledovali dolino. Potem smo prišli do kraja Radeče, od koder smo se vrnili proti domu v Celje.

Z nami so bili tudi spremljevalci in učitelji Osnovne šole Ljubečna. Preživeli smo lep dan in se imeli super.

Monika Rečnik, 12 let

DVODNEVNI IZLET NA OKREŠELJ

Planinci planinskega krožka Osnovne šole Ljubečna smo se odpravili v tem šolskem letu na prvi planinski pohod  na Okrešelj.

Kot običajno smo se zbrali v soboto zgodaj zjutraj pred našo šolo, od koder nas je avtobus odpeljal v Logarsko dolino – Kot.. Težjo prtljago smo odložili na tovorno žičnico, nas pa je avtobus odpeljal 2 km nazaj. Začeli smo lep jesenski pohod, z lepim sončnim vremenom. Med potjo smo opazovali naravo, jesenske lepote in ves čas veselo klepetali. Po dobrih treh urah hoje in vmesnih postankih smo prispeli do Frischaufovega doma na Okrešlju, kjer smo analizirali kaj vse nam je bilo všeč in kaj ne. Po kosilu smo preizkusili naše spretnosti spuščanja po vrvi. Nekateri so pri tem zelo uživali. Sledile so igre, klepet in počitek. Naslednje jutro so nas vodniki popeljali na Savinjsko sedlo. Z vrha smo občudovali sosednje gore, lepe gozdove in številne planince, s katerimi smo se ves čas srečevali. Vrnili smo se nazaj na Okrešelj, kjer smo se okrepčali z dobrim kosilom in se spustili v Logarsko dolino, kjer sta nas pozdravila Slap Rinka in Orlovo gnezdo. Počakali smo še avtobus, ki nas je odpeljal  proti šoli. Vožnja je bila zabavna in je hitro minila.

Tako smo zaključili še en lep planinski izlet.

Katarina Žnidarec, 11 let

OKREŠELJ

V soboto 30. 09. 2006 smo se ob 7.00 uri zbrali pred Osnovno šolo Ljubečna in se odpeljali v Logarsko dolino - Kot. Težjo prtljago smo odložili na tovorno žičnico, ki se je odpeljala do Frischaufovega doma na Okrešlju, mi pa smo se peš podali na Okrešelj preko Zabrložnice. Do Frischaufovega doma nas je vodila lepa gozdna pot. Nekaj predelov je bilo zelo nevarnih. Ko smo prišli na Frischaufov dom, smo pojedli malico in odšli plezat na naravno steno. Potem smo se vrnili nazaj v kočo in pojedli večerjo, nato pa smo se ob 22.00 uri odpravili v postelje in zaspali, saj nas je naslednje jutro čakala naporna pot na Savinjsko sedlo. Naslednje jutro smo pozajtrkovali in odšli na Savinjsko sedlo. Ko smo prišli na vrh, smo imeli lep razgled na avstrijsko stran. Malo smo si odpočili ter se odpravili nazaj do koče, kjer smo pojedli še kosilo. Sledila je vrnitev nazaj v dolino, kjer nas je pričakal avtobus, ki nas je odpeljal nazaj pred šolo. Tako je bilo konec še enega lepega in zabavnega izleta.

Jure Žnidarec, 13 let

POHOD NA TRIGLAV

V petek zjutraj smo se ob 6.00 uri zbrali pred Mercatorjem. Ker je deževalo, so vodniki najprej izlet odpovedali, kasneje pa so si premislili in  smo se odpravili ob 9 uri. Odpeljali smo se vsak s svojim avtomobilom na Pokljuko. Ker smo bili malo pozni, smo prvotno načrtovano pot spremenili. Odpravili smo se do Vodnikove koče in tam smo imeli počitek. Po počitku smo se po hribu navzgor odpravili proti domu Planika, kjer smo tudi spali. Ta dan smo hodili približno pet ur in pol. Zvečer so se vodniki v jedilnici pogovarjali, starši pa so igrali karte. Večina otrok nas je bila v sobi in govorili smo si vice. Spat smo šli ob 22 uri. Naslednje jutro so nas zbudili ob 7 uri. Toplo oblečeni smo odšli na Triglav, kjer so nas krstili. Vsi smo varno prišli gor in dol. Po vrnitvi v kočo Planika, smo se odpravili na Kredarico. Ta koča mi je bila najbolj všeč od vseh. Po krajšem počitku, smo se odpravili na Staničevo kočo, kjer smo tudi prespali. Mislim, da smo ta dan hodili več kot 6 ur. Zvečer so starši in vodniki dali na mizo hrano, ki so jo imeli s seboj. Bila je prava poslastica. Tisti večer pa smo otroci igrali karte. Naslednje jutro smo dolgo spali, kar do 8 ure. Vodniki so zjutraj odšli še na en hrib, ostali pa smo si privoščili zajtrk. Po zajtrku, smo se skupaj odpravili v dolino čez Krmo. Na poti smo videli kozoroge, gamse in svizce. Bilo pa je tudi veliko različnih rož. Pot smo zaključili na Kovinarski koči, kjer smo prejeli vsak svoj krstni list. Po 17 uri smo se odpravili vsak na svoj dom.

Izlet se mi je zdel super in šla bi še enkrat. Najbolj mi je bil všeč večer, ko smo si pripovedovali vice, pa seveda tudi vzpon na vrh Triglava.

Patricija Banovšek, 12 let

TRIGLAV

V petek, 25.08.2006 smo s planinskim krožkom Ljubečna odšli na Triglav. Pot smo začeli s Pokljuke proti Planiki. Do tja je bilo potrebnih pet in pol ur hoje. Na Planiki smo prenočili in drugi dan smo odšli na vrh Triglava. Ko smo se vrnili na Planiko, smo pot nadaljevali proti Kredarici, od tam pa proti Staničevi koči, kjer smo tudi prenočili. Naslednje jutro smo naš izlet nadaljevali čez Krmo proti Kovinarski koči, kjer smo imeli tudi zaključek izleta. Dobili smo krstne liste. Med 17 in 18 uro smo se s starši odpravili domov.

Na tem izletu sem se imel zelo lepo in upam, da bom še kdaj šel na Triglav.

Jure Banovšek, 11 let

[ Domov ] [ Glavna stran ] [ 2 dni po Logarski dolini ] [ Z OTROKI V GORE... ] [ Triglav - Dovje ] [ STOLPNIK ] [ POKLJUKA 2010 ] [ PECA 2009 ] [ 6. SREČANJE PLANINCEV OŠ LJUBEČNA ] [ PRISPEVKI ] [ POKLJUKA ] [ DOVJE 2009 ] [ CELJSKA KOČA 2009 ] [ PO MENINI PLANINI ] [ TABOR MEDVODJE 2011 ] [ KOROŠICA IN OJSTRICA ] [ KAMNIŠKO SEDLO ] [ IGRE NA PEČOVNIŠKI KOČI ] [ NA FARBANCI (702 m) ] [ DONAČKA GORA 2009 ] [ ČISTILNA AKCIJA NA C.KOČI ] [ 7. SREČANJE VSEH PLANINSKIH SKUPIN, KI DELUJEJO NA OŠ LJUBEČNA ] [ 10 LET PLANINSTVA OŠ LJUBEČNA ]