|
17.01.2009
Srečanje planinskih skupin na OŠ
Ljubečna
V soboto, 17.1.2009 smo
imeli na OŠ Ljubečna srečanje planinskih skupin. Zbrane
smo bile vse planinske skupine, ki delujejo na šoli, od
najmlajših do največjih. Družili smo se od 8.30 pa vse
do 12.00 ure. Tam smo se spet zelo veliko naučili.
Planinci, ki so se udeležili
planinskega tabora lansko poletje so nam predstavili
planinski tabor in kaj vse so tam počeli. Planinski
učitelji pa so nam pripravili veliko različnih
dejavnosti. Lahko smo plezali po plezalni steni v avli
šole, v knjižnici smo si pripovedovali planinske zgodbe,
spoznavali planinske rastline in varstvo narave, se
učili kako nuditi prvo pomoč v gorah, kako se v gorah
orientiramo, si ogledali planinske spletne strani, imeli
tudi razne športne aktivnosti v telovadnici, kot so na
primer odbojka, hokej, badminton, namizni tenis, za nas
pa je bila pripravljena tudi planinska malica (poletna
in mleko), da smo se lahko okrepčali.
Meni je bilo najbolj všeč v
knjižnici, kjer smo si pripovedovali zgodbe, v
telovadnici in na plezalni steni. Všeč pa so mi bile
tudi slike planinskega tabora in vse kar so
pripovedovali planinci, ki so že bili tam, zato tudi jaz
razmišljam o tem, da bi se ga letošnje poletje še sam
udeležil.
Lep planinski pozdrav vsem
planincem in vsem tistim, ki to še niste!
MIHA BRANCE, 6.B.
18.10
in 19.10.2008
DVODNEVNI
PLANINSKI IZLET NA JANČE
1.dan
V soboto, 18.10.2008 ob 7.40
uri, smo se planinci OŠ Ljubečne zbrali v Celju na
železniški postaji in se ob 7.59 uri obpravili proti
Jevnici pri Litiji. Zapustili smo vlak in se odpravili
na Janče. Pot nas je vodila po markirani gozdni poti in
po dveh urah in pol smo prispeli na dom na Jančah. Po
kosilo iz nahrbtnika smo se odpravili na krajši izlet po
Zmajevi poti. Ko smo prispeli nazaj do koče, smo se
preobuli in odpravili na nogometno tekmo proti domačinom
iz Janč. Tekmo smo zmagali 4:1. Počasi smo se odpravili
nazaj proti koči, kjer smo imeli prosto zabavo in
pisanje dnevnikov. Ob 18.00 uri topel obrok (večerja).
Naš družabni večer se je nadaljeval s pečenjam kostanja.
Potem smo šli v sobe in se pripravili na spanje in ob
22.00 uri so po sobah ugasnile luči, kakor zahteva hišni
red v planinskih kočah.
2.dan
Prebujanje in vstajanje med
7.00 in 7.30, potem smo imeli zajtrk in po zajtrku smo
se odpravili na krajšo pod čez Dolgo brdo. Šli smo mimo
čebelarjev.
Po nekaj urah hoje se vrnemo h koči, kjer so med tem
časom pripravili kostanjevo nedeljo z raznimi stojnicami.
Po kosilu smo imeli še malo prostega časa. Potem smo se
odpravili proti železniški postaji. Ustavili smo se na
travniku in se pogovorili kaj je bilo kateremu od
planincev in učiteljev najbolj všeč in kaj jih je motilo.
Počasi smo se odpravili proti železniški postaji in se
ob 16.00 uri odpeljali proti Celju.
Ob
17.23 uri smo prispeli v Celje, kjer so nas že čakali
starši.
Boštjan Koštomaj, 7.b
PLANINSKI DAN
Vsi
planinci naše šole smo se zbrali v soboto. Od vseh
aktivnosti je bilo meni najbolj všeč plezanje po steni.
Nina,
2.b
Najbolj
mi je bilo všeč, ko smo Tera božali, pa ko smo bili v
telovadnici, pa ko je Tina Tera dvignila na plezalni
steni.
Klemen,
2.b
Meni je
bilo najbolj ušeč, ko me je gungo po avli. In ko smo v
telovadnici igrali barbikton. In ko sem šla pobožat Tera.
Od
Maruše, 2.b
Jan je
najbolj pridno jedel malico – ajdove žgance z ocvirki in
mleko.
Jan, 2.b
Bilo je
lepo ko so se vsi zbrali v avli in bilo je naj bol lepo
ko smo plezali.
Lara,
2.b
PLANINSKE
DELAVNICE 200812. 1. 2008 smo se
planinci OŠ Ljubečna zbrali v avli šole. Najprej smo spoznali gorsko reševanje s
psom, potem pa smo se odpravili po delavnicah. Na voljo so nam bile:
- priprava planinske malice
- športne igre, badbinton
- ogled planinskih spletnih
strani
- plezanje po plezalni steni
- družabne igre
- spoznavanje prve pomoči in
planinske opreme
- izdelovanje izdelkov iz
gline
- ogled rastlin in živali v
gorah
- prva pomoč v gorah
Najbolj mi je bilo všeč
plezanje po plezalni steni.
Janja Ramšak, 12 let
PLANINSKI
IZLET NA BOČ .
V
soboto, 10. 11. 2007 zjutraj sem vstal ob 6.15,
zajtrkoval, se oblekel, pripravil nahrbtnik in skupaj z
mamico sva se odpeljala do železniške postaje v Celju.
V Celju
smo ob 7.25 uri vstopili na vlak, ki nas je odpeljal do
Poljčan. Med vožnjo smo se na vlaku pogovarjali, igrali
game boy in gledali skozi okno. V Poljčanah smo
izstopili. Miha je na vlaku skoraj pozabil kapo.
Učiteljica je preštela vse planince. Počasi smo hodili
proti Boču. Pot je bila prekrita z listjem ter zelo
drseča. Med potjo je sijalo sonce, pihal je tudi veter.
Z učiteljico Tatjano smo malce zašli, vendar smo kmalu
našli pravo pot. Ustavili smo se pri stolpu na Boču,
nekateri planinci so šli na vrh. Ostali planinci smo
imeli malico. Medtem časom smo si tudi zagotovili
štampiljko. V planinski koči smo imeli kosilo. Za kosilo
smo imeli čaj, golaž ter polento. Po kosilu smo igrali
nogomet. Ob 14.00 uri smo se vsi skupaj ponovno zbrali
in odšli v dolino. Na poti v dolino sem spoznal novega
prijatelja – Luka, ki hodi v 6.a razred. Nekaj časa smo
hodili po cesti, nato pa krenili na gozdno pot, ki je
vodila vse do Poljčan. V popoldanskem času smo imeli
vlak, ki nas je pripeljal v Celje. Planinski izlet je
bil zanimiv in sončen.
Planinec Jan Sivka, 5.b razred
DRUŽENJE
PLANINCEV
V soboto, 6. 1. 2007 smo se planinci
družili v delavnicah in
pri igrah. Druženje se je začelo ob 8.30 uri. Najprej
nam je gospod Elč predstavil kaj vzamemo v gore, kako
smo opremljeni in še druge stvari za varnost v gorah. Ko
je končal, smo začeli z igrami. Igrali smo: hokej,
badminton, igre z žogo, plezali smo, izdelovali okraske,
jedli planinsko malico (žganci, mleko) in še marsikaj
zanimivega. Posebej všeč mi je bilo izdelovanje okraska.
Na košček debla smo prilepili: storž, kamen in lišaj,
potem pa na kamen narisali markacijo. Čas je kar
prehitro minil in kmalu je bilo druženja konec. Ta dan
mi je bil všeč, pa čeprav sem bila v soboto v šoli.
Špela Kovše, 5.r.
Na planinskem
Danes smo bili na planinskem. Bili smo v
šoli. Imeli smo različne dejavnosti. To so bile: igra z
žogo, plezanje, trampolin, ustvarjalna učilnica,
računalniška učilnica, družabna igra fotograf, družabna
igra lovljenje bonbonov in bejzbol. Imel sem se lepo.
Tilen
Pešak, 3. a
Lovljenje balonov
Na sredini
razreda je bila vrv, dva sta stala na stolu in jo
držala. Na vrvi so viseli bonboni. Učiteljica Mojca nam
je zavezala oči. Kdor je imel zavezane oči je šel ob
vrvi in če se je dotaknil bonbona, je bil njegov. Če je
prišel (prišla) do konca vrvi praznih rok, žal ni imel
bonbona.
Urh Ferlež,
3. b
PLANINSKI IZLET NA
VELIKO KOZJE
V soboto, 25.11. 2006 smo imeli
planinski izlet na Veliko Kozje. Zjutraj sem moral
zgodaj vstati, ker smo že malo pred osmo uro sedli v
Celju na vlak, za Zidani Most. Po prečkanju kamnitega
mostu čez Savinjo, v Zidanem Mostu, se je pot začela
vzpenjati in že kar malo zadihani, smo prispeli do
Gašperjeve koče, kjer smo imeli daljši počitek. Pojedli
smo malico in sladkarije iz nahrbtnikov. Nadaljevali smo
pot naprej do Velikega Kozja (987 m), vmes smo imeli
krajše počitke. Na vrhu je bila zelo gosta megla in
veter je močno pihal, zato smo se hitro obrnili in
spustili malo nižje. Do Radeč, kjer smo počakali na
vlak, se nismo več ustavljali. Ko smo prišli do
železniške postaje in čakali na vlak, smo igrali karte,
se pogovarjali in šalili. Dobre volje smo sedli na vlak
in se peljali do Zidanega Mostu, kjer smo prestopili na
vlak za Celje. Spremljali so nas mentorica Tatjana,
vodnik Gogi ter nekaj učiteljic.
Vreme je bilo sicer oblačno in vetrovno,
vendar smo se kljub temu imeli zelo lepo.
Mark Slatinek, 7.a razred OŠ Ljubečna
IZLET NA
VELIKO KOZJE
V soboto
25.11.2006 smo s planinci Osnovne šole Ljubečna odšli na
pohod na Veliko Kozje.
Zbrali smo
se ob 07.45 uri na železniški postaji v Celju in se v
Zidani Most odpeljali z vlakom. Ko smo prispeli v Zidani
Most, smo se od tam odpravili peš na Veliko Kozje. Bilo
je oblačno in pihal je veter. Kljub vsemu smo odšli
naprej. Na vrh Veliko Kozje smo hodili tri ure z
vmesnimi postanki. Na vrhu smo bili samo5 minut, ker je
veter pihal z vso silo. Nato smo po malicali na gozdni
jasi in se igrali igro »med dvema ognjema«.
Po daljšem
postanku smo se odpravili nazaj v dolino. Ustavili smo
se še pri večji kapelici, od koder smo si ogledovali
dolino. Potem smo prišli do kraja Radeče, od koder smo
se vrnili proti domu v Celje.
Z nami so
bili tudi spremljevalci in učitelji Osnovne šole
Ljubečna. Preživeli smo lep dan in se imeli super.
Monika
Rečnik, 12 let
DVODNEVNI IZLET NA OKREŠELJ
Planinci planinskega krožka Osnovne šole
Ljubečna smo se odpravili v tem šolskem letu na prvi
planinski pohod na Okrešelj.
Kot običajno smo se zbrali v soboto
zgodaj zjutraj pred našo šolo, od koder nas je avtobus
odpeljal v Logarsko dolino – Kot.. Težjo prtljago smo
odložili na tovorno žičnico, nas pa je avtobus odpeljal
2 km nazaj. Začeli smo lep jesenski pohod, z lepim
sončnim vremenom. Med potjo smo opazovali naravo,
jesenske lepote in ves čas veselo klepetali. Po dobrih
treh urah hoje in vmesnih postankih smo prispeli do
Frischaufovega doma na Okrešlju, kjer smo analizirali
kaj vse nam je bilo všeč in kaj ne. Po kosilu smo
preizkusili naše spretnosti spuščanja po vrvi. Nekateri
so pri tem zelo uživali. Sledile so igre, klepet in
počitek. Naslednje jutro so nas vodniki popeljali na
Savinjsko sedlo. Z vrha smo občudovali sosednje gore,
lepe gozdove in številne planince, s katerimi smo se ves
čas srečevali. Vrnili smo se nazaj na Okrešelj, kjer smo
se okrepčali z dobrim kosilom in se spustili v Logarsko
dolino, kjer sta nas pozdravila Slap Rinka in Orlovo
gnezdo. Počakali smo še avtobus, ki nas je odpeljal
proti šoli. Vožnja je bila zabavna in je hitro minila.
Tako smo zaključili še en lep planinski
izlet.
Katarina Žnidarec,
11 let
OKREŠELJ
V soboto 30. 09. 2006 smo se ob 7.00 uri
zbrali pred Osnovno šolo Ljubečna in se odpeljali v
Logarsko dolino - Kot. Težjo prtljago smo odložili na
tovorno žičnico, ki se je odpeljala do Frischaufovega
doma na Okrešlju, mi pa smo se peš podali na Okrešelj
preko Zabrložnice. Do Frischaufovega doma nas je vodila
lepa gozdna pot. Nekaj predelov je bilo zelo nevarnih.
Ko smo prišli na Frischaufov dom, smo pojedli malico in
odšli plezat na naravno steno. Potem smo se vrnili nazaj
v kočo in pojedli večerjo, nato pa smo se ob 22.00 uri
odpravili v postelje in zaspali, saj nas je naslednje
jutro čakala naporna pot na Savinjsko sedlo. Naslednje
jutro smo pozajtrkovali in odšli na Savinjsko sedlo. Ko
smo prišli na vrh, smo imeli lep razgled na avstrijsko
stran. Malo smo si odpočili ter se odpravili nazaj do
koče, kjer smo pojedli še kosilo. Sledila je vrnitev
nazaj v dolino, kjer nas je pričakal avtobus, ki nas je
odpeljal nazaj pred šolo. Tako je bilo konec še enega
lepega in zabavnega izleta.
Jure Žnidarec, 13 let
POHOD NA TRIGLAV
V petek zjutraj smo
se ob 6.00 uri zbrali pred Mercatorjem. Ker je deževalo,
so vodniki najprej izlet odpovedali, kasneje pa so si
premislili in smo se odpravili ob 9 uri. Odpeljali smo
se vsak s svojim avtomobilom na Pokljuko. Ker smo bili
malo pozni, smo prvotno načrtovano pot spremenili.
Odpravili smo se do Vodnikove koče in tam smo imeli
počitek. Po počitku smo se po hribu navzgor odpravili
proti domu Planika, kjer smo tudi spali. Ta dan smo
hodili približno pet ur in pol. Zvečer so se vodniki v
jedilnici pogovarjali, starši pa so igrali karte. Večina
otrok nas je bila v sobi in govorili smo si vice. Spat
smo šli ob 22 uri. Naslednje jutro so nas zbudili ob 7
uri. Toplo oblečeni smo odšli na Triglav, kjer so nas
krstili. Vsi smo varno prišli gor in dol. Po vrnitvi v
kočo Planika, smo se odpravili na Kredarico. Ta koča mi
je bila najbolj všeč od vseh. Po krajšem počitku, smo se
odpravili na Staničevo kočo, kjer smo tudi prespali.
Mislim, da smo ta dan hodili več kot 6 ur. Zvečer so
starši in vodniki dali na mizo hrano, ki so jo imeli s
seboj. Bila je prava poslastica. Tisti večer pa smo
otroci igrali karte. Naslednje jutro smo dolgo spali,
kar do 8 ure. Vodniki so zjutraj odšli še na en hrib,
ostali pa smo si privoščili zajtrk. Po zajtrku, smo se
skupaj odpravili v dolino čez Krmo. Na poti smo videli
kozoroge, gamse in svizce. Bilo pa je tudi veliko
različnih rož. Pot smo zaključili na Kovinarski koči,
kjer smo prejeli vsak svoj krstni list. Po 17 uri smo se
odpravili vsak na svoj dom.
Izlet se mi je zdel
super in šla bi še enkrat. Najbolj mi je bil všeč večer,
ko smo si pripovedovali vice, pa seveda tudi vzpon na
vrh Triglava.
Patricija Banovšek,
12 let
TRIGLAV
V petek, 25.08.2006
smo s planinskim krožkom Ljubečna odšli na Triglav. Pot
smo začeli s Pokljuke proti Planiki. Do tja je bilo
potrebnih pet in pol ur hoje. Na Planiki smo prenočili
in drugi dan smo odšli na vrh Triglava. Ko smo se vrnili
na Planiko, smo pot nadaljevali proti Kredarici, od tam
pa proti Staničevi koči, kjer smo tudi prenočili.
Naslednje jutro smo naš izlet nadaljevali čez Krmo proti
Kovinarski koči, kjer smo imeli tudi zaključek izleta.
Dobili smo krstne liste. Med 17 in 18 uro smo se s
starši odpravili domov.
Na tem izletu sem
se imel zelo lepo in upam, da bom še kdaj šel na
Triglav.
Jure Banovšek, 11
let
IZLET NA TRIGLAV
Dne 25.8.06 smo se
starejši planinci iz OŠ Ljubečne, nekateri starši
ter vodniki odpravili na tridnevni izlet na Triglav.
Ob devetih smo se zbrali pred Mercatorjem in se z
avtomobili odpeljali na Pokljuko. Tam se je začela
naša pot. Odpravili smo se proti Planiki. Hodili smo
kar precej časa nakar smo imeli daljši počitek v
Vodnikovem domu. Od tam pa naravnost na dom Planika.
Prvi dan smo hodili približno 5 ur. In, ko smo
prišli na dom smo vsi utrujeni obsedeli in kasneje
tudi zaspali. Naslednjega dne naj bi imeli bujenje
že ob šestih. Ker pa je bilo zelo megleno smo lahko
spali do sedmih. Okoli osme ure smo se odpravili na
pot. Ker je pot nevarna so nas otroke vodniki
navezali, da se nam nebi kaj zgodilo.Po približno
eni in pol uri hoje smo prispeli na vrh. Vsi smo
bili veseli, ker smo srečno in brez poškodb prišli
na cilj. Na vrhu smo imeli krst. Ker je bilo megleno
nismo imeli takšnega razgleda kot bi si ga želeli.
Po nekaj minutah počitka smo se odpravili nazaj v
dolino. Po naporni hoji smo se zopet odpočili na
domu Planiki. Tam smo nekaj pojedli nato pa se spet
odpravili na pot proti Kredarici. Tja smo hodili
približno 1 uro. Od tam pa na Staničev dom kjer smo
se odločili tudi prespati. Tam smo dobili toplo
hrano in čaj. Imeli smo kar nekaj prostega časa ob
desetih pa smo utrujeni odšli v postelje in zaspali
kot ubiti. Naslednji dan smo spali skoraj do osmih.
Po zajtrku pa smo se odpravili nazaj v dolino.
Hodili kar 5 ur. In, ko smo prišli na cilj so nas
že pošteno bolele mišice, sklepi, kolena… Vsi celi
in z bolečimi nogami smo se vrnili v dolino Krma.
Tam smo v Kovinarski koči počakali vodnike in očete,
ki so odšli po avtomobile. In okoli pol šeste ure
smo se vsi srečni, da smo prišli do želenega cilja,
odpravili nazaj v Celje.
Ana-Marija Langeršek
14 let
DOŽIVETJE
NA MOZIRSKI PLANINI
V soboto in nedeljo (26.5. in 27.5 2007), sem se udeležil planinskega izleta s
planinci OŠ Ljubečna. Prvi dan smo se del poti peljali z avtobusom, nato pa peš
odšli do Mozirske koče. Komaj smo prišli, smo se odpravili v svoje sebe, nato
pojedli malico in že smo se odpravili na Smrekovec. Do tja smo hodili tri ure.
Med potjo sem spoznal nove prijatelje Miho, Luko, Mateja… S Smrekovca smo odšli
na Boskovec, kjer sem se povzpel na opazovalnico. Videl sem lep razgled na gore.
Odpravili smo se nazaj na Mozirsko kočo. Imeli smo večerjo – špagete. Ob 10.30
uri smo nekateri že spali.
Naslednje jutro smo se zbudili, se oblekli, pojedli zajtrk, se obuli, pripravili
nahrbtnike in se odpravili na Pot po Golteh. Hodili smo dve uri, videli konje in
se imeli zelo lepo. Vodnik Gogi nam je pokazal rožo Kamniško murko. Ko smo se
vrnili, smo pojedli kosilo – dunajski zrezek in pomfri. Vsi so ga z veseljem
pojedli.
Nato smo pospravili stvari v potovalke, ki smo jih dali v džip, da nam jih je
skrbnik koče peljal v dolino. Mi smo se odpravili z nahrbtniki peš. Trajalo je
približno 25 minut. Čez pol ure je prispel avtobus, ki nas je odpeljal nazaj na
Ljubečno. Imel sem se zelo lepo.
Luka P., 10 let
FOTO GALERIJA
|