|
MLADINSKI ODSEK
MARIBORSKO POHORJE
Lep planinski pozdrav!
Kot nova članica planinskega krožka na OŠ Ljubečna, sem
prav presenečena nad svojim prvim dvodnevnim planinskim
izletom. Čeprav nisem navajena veliko hoditi v hribe, mi
je bil ta izlet prav všeč.
Pot je bila kar naporna, Vse se je začelo v soboto
zjutraj, ko smo se z vlakom odpeljali v Maribor in se
nato lotili pod vzpenjačo. Po treh urah smo prispeli na
Andrejev dom-Pajek, kjer smo odložili nahrbtnike in
odšli na ogled najstarejše koče na Mariborskem Pohorju.
Ko smo prispeli nazaj v dom, smo se razdelili v skupine
in odšli v sobe, kmalu za tem pa smo zaspali. Zjutraj
nas je pričakal zajtrk. Kasneje pa smo morali oditi.
Lotili smo se poti. Ustavili smo se pri adrenalinskem
parku ter si malo odpočili. Nato pa se lotili poti do
ceste, kjer nas je čakal avtobus. Z avtobusom smo se
odpeljali do McDonallca, tam smo se najedli in odšli na
železniško postajo. Z manjšimi problemi smo varno
prispeli na cilj, kjer so nas čakali starši. Tako se je
zaključil naš naporen dvodnevni izlet.
Zadobrova, 23. 9.
2007 Katja
Vizjak, 13 let
POHOD NA MARIBORSKO POHORJE
V soboto zjutraj smo se planinci OŠ Ljubečna odpravili
na pohod. Ob 7.25 uri nas je vlak odpeljal do Maribora.
Z avtobusom pa smo pot nadaljevali do spodnje postaje
pohorske vzpenjače. Pot nismo nadaljevali z gondolo,
ampak smo se proti cilju odpravili peš proti smučišču.
Pot nas je vodila mimo adrenalinskega parka, ki se nam
je zdel zelo zanimiv. Nekatere je zamikalo, da bi ostali
kar tam. Po poti smo imeli krajše postanke. Malicali smo
na Bolfenku. Popoldan smo prišli na Andrejev
dom-Pajek(kjer smo večerjali in prenočili). Ogledali smo
si še smučišče na Arehu in Ruško kočo, ki je najstarejša
koča na Pohorju. Naslednji dan smo se počasi odpravili
mimo Mariborske koče. Po dobrih dveh urah hoje, smo
prispeli do avtobusa, ki nas je odpeljal v Maribor v
McDonalds. Tam smo si privoščili njihovo hrano. Ob 15.21
uri pa smo se z vlakom odpeljali nazaj v Celje, kjer so
nas počakali starši.
Mnogim in tudi meni se je planinski pohod vtisnil v
spomin. Vreme je bilo krasno in za vse je bilo dobro
poskrbljeno in organizirano.
Na poti smo se zabavali, pogovarjali in uživali v
lepotah narave.
Petra
Brance, 8a
MOJ PRVI PLANINSKI IZLET
22.,23. september 2007
S planinski krožkom OŠ Ljubečna smo šli na pohod na
Mariborsko Pohorje. Najprej smo se zbrali na železniški
postaji v Celju, kjer smo vstopili na vlak. Vozili smo
se 1 uro. V Mariboru smo nadaljevali pot z avtobusom.
Peljal nas je do gondole, kjer smo oddali prtljago.
Potem smo se počasi odpravili v planine. Najprej še pot
ni bila tako strma, a nato se je začelo. Hribi so
postajali čedalje večji in otrudnejši. Po dolgem času se
na hribu spet pojavi ravnina, to je za nas bilo
olajšanje. Ko smo prispeli do ravnine, smo si od zgoraj
ogledali adrenalinski park. Nato smo šli dalje. Kmalu
smo prišli na vrh, kjer so nam iz gondole dali prtljago.
Ker pa še tam ni bilo koče, kjer bi prespali, smo se s
težkimi prtljagami odpravili naprej. Prišli smo tudi do
stolpa, po katerem smo se vzpeli proti vrhu. Bil je zelo
lep razgled na Maribor. Ko smo se odpravili naprej, pot
ni bila dolga in naporna. Kmalu smo zagledali hiško v
kateri smo prespali. Že od daleč se je slišala glasba,
ki me je spravila v dobro voljo. Odložili smo prtljago
in si oddahnili. Isti dan smo si šli ogledati
najstarejšo Pohorsko hiško(Ruška koča). Ko smo po kratki
poti prispeli do tja, smo jedli in pili. Na tej koči je
bil lep pogled na planino, ki mi je bila zelo všeč. Ko
smo prispeli nazaj v dom smo imeli večerjo in nato odšli
v sobe. Sobe so bile prijetne in domače. V naši sobi nas
je bilo 8. Bedeli smo lahko do 10.00. Do takrat smo
igrali karte in game boy. Ko smo šli v postelje se mi je
zdelo čudno, da spimo v trenerkah.. Ker je bilo ponoči
mrzlo smo se pokrili z več dekami. Od utrujenosti smo
vsi hitro zaspali. Zjutraj smo si vse spakirali in sobe
pospravili. Nato nas je čakal zajtrk. Ko smo se najedli
smo se odpravili na Mariborsko kočo in tam smo dobili v
planinski dnevnik odtis štampiljke. Nato smo se veseli
odpravili domov. Ko smo prispeli v dolino nas je naložil
avtobus, ki nas je odpeljal v Mcdonald. Tam smo se
najedli in odšli na vlak. Ko smo prišli v Celje me je že
pričakovala mamica. Ko smo izstopili iz vlaka sem rekel,
da takšnega lepega in napornega izleta še v življenju
nisem imel.
Dejan Salmister, 7.a
|
