|
MLADINSKI ODSEK
20.07.2006
Planinski tabor za
najmlajše osnovnošoloske planince
Pečovniška koča
pod vrhom Grmade v planinskem duhu gostila najmlajše
ljubitelje planin
Letošnji prvi
julijski teden, ko so se zaslužene poletne počitnice za
šolarje šele dobro začele, so se najmlajši planinci
planinskega krožka Osnovne šole Ljubečna, podali na
štiridnevno odkrivanje skrivnosti in radosti planinskega
načina življenja v planinskem taboru, v naročju Grmade
nad Celjem. Že prvi dan so v jutranjih urah, skupaj s
spremljevalci, zagrizli v kolena in na sledi planinskim
markacijam po razgibani poti čez Suhi potok, prišli do
Pečovniške koče na Grmadi, na nadmorski višini 620
metrov, ki je postala za nekaj dni njihov, sicer
planinski, a zato nič manj udoben, drugi dom. Po
zasluženi malici je sledila namestitev in ogled prijetne
okolice, v popoldanskih urah pa pohod na razgledno
Grmado, ki je zahteval previdnejše korake, na višini 718
metrov pa zaslužen počitek in čudovite razglede. Vsakdo
je pri sebi ohranil svojo skrito željo, ki si jo je
zaželel ob zvonjenju na zvon. Po povratku so se
najmlajši planinci, nekateri izmed njih tudi prvič,
preizkusili v postavljanju šotorov, pri čemer so
neznansko uživali. Po večerji je sledila risanka in
potrebno je bilo napolniti baterije za naslednji
planinski dan. Zjutraj so se najmlajši planinci, ki so
se preko celega šolskega leta udejstvovali v dejavnostih
planinskega krožka, pripravili na celodnevni pohod; ta
je, z vmesnimi razgledi proti Bavču in Srebotniku,
potekal najprej do Alminega doma na Svetini, kjer so se
udeleženci tabora lahko igrali v planinskih igrah; preko
834 metrov visokega Tolstega vrha je sledil povratek s
previdnim sestopom po smučišču Celjska koča. V poznih
popoldanskih urah so planinci, kot plezalci začetniki,
preizkusili umetno plezalno steno na kozolcu Čebelica,
in prav vsi so se pogumno podali na pot osvajanja
začetnih plezalnih veščin. V planinske dnevnike so
strnili vtise celotnega dne. Četrtkov dan v taboru je
minil v znamenju raznovrstnih planinskih delavnic. Ob
izdelovanju planinskih čevljev iz umetne mase, risanju v
planinski dnevnik, izdelovanju panskih končnic, ponovnem
plezanju po steni, je bilo, po mnenju večine, najbolj
atraktivno spuščanje po vrvi, po in nad travnatim
pobočjem, izpod bivaka Bavč. To pobočje je bilo v drugih
dneh prizorišče iskanja najlepše in največje kobilice in
drugih malih živalic. Večer je popestril obisk lovca in
nočni pohod s svetilkami do Lovskega doma. Zadnji
planinski dan je bil namenjen igri na igralih,
pripravljanju prtljage in izmenjavi vtisov o zanimivih
dogodivščinah preteklih dni, med katerimi tudi ni
manjkalo petja planinskih pesmi, plesa in zabavnih iger
ter najboljših planinskih obrokov, ki so jih pripravili
gostitelji. Ob koncu, s soncem obsijanih dni planinskega
tabora, je napočil čas za planinski krst in planinsko
slovo do naslednjega leta.
Petra Gregorc
|